 |
 |
|
|
[ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] se je sklonila k tlom, da bi nadaljevala delo. Toda listi so ji padali iz rok, z nogo je zadevala ob zelnate glave, ki se jih ni veã znala ogibati. Nemirna je vrgla zadnjih nekaj listov v ko0 , ga oprtala in od0 la proti domu. âim bolj se je bliÏala vasi, tem poãasneje je hodila. Vsa zatopljena v stra0 no skrb se je upognila pod ko0 em in lezla kot beteÏna starica proti hi0 i. 116 PREROKOVANA BESeDA V pra0 iãji kuhinji je snela ko0 in usula liste poleg kot- la. Kakor se ji je zdelo potoma, da nese silen tovor, se je sedaj prepriãala, da ni kar niã teÏe odloÏila s sebe. Od0 la je v veÏo, segla po korcu in izpila Ïejna do zadnje kap- lje. Nato je stopila v hi0 o in se sesedla k mizi ter si pod- prla glavo. Vse kriÏem so jo muãile misli in iz vseh je videla samo eno edino: âe je to res, sem bila slepa in moj Bog, ãe bi nam hi0 a pogorela, vse raj0 i kot to. Tema se je ulegla nanjo in krog in krog ter jo zaãela stiskati, da je skoãila od mize, 0 la naglo ven, da niti vrat ni utegni- la zapreti za sabo. »Francka!« se je kmalu razleglo po dvori0 ãu. In kmalu 0 e drugiã: »Tak, Francka, ali si gluha!« »Kaj pa je, da tako kriãite?« se je oglasilo izza ograje vrtiãa, kjer je Francka plela. »Ali oãeta ni doma?« »Ne,« se je glasil kratki in, kakor se je zdelo materi, pikri odgovor. »Sem pojdi!« »Po kaj? Poãakajte vendar, da oplevem do konca lehe.« »Precej, pravim!« Golobovko je pograbilo. V vsaki besedi je slutila trmo in slabo vest Franckino, dasi se ob drugih priloÏnostih nista drugaãe sklicevali. 117 PREROKOVANA BESeDA »M, ali gori?« se je Francka sklonila izza ograje, kjer se je ãeznjo zasvetila pisana ruta, zavezana na tilniku in ne pod brado, kar Golobovki ni bilo nikoli v0 eã. »Kako se spet pokriva0 , neãimrnica!« »Menda ni tak greh to.« Francka si je odvezala ruto in spustila vogle rahlo za- pentljane nad prsi. »Pojdiva v hi0 o,« je namignila mati mnogo meãe ka- kor prej in od0 la pred hãerjo. Francki so se potoma vzbudile sumnje: morda je mati kaj spoznala. Toda ni se prestra0 ila. Odkar se je zavede- la, kaj se je z njo zgodilo, je Ïe toliko noãi razmi0 ljala o dnevu, ki ga je sedaj slutila, da je bila pripravljena na vse. Mati je 0 la preko sobe do mize, Francka je zaprla s hrbtom duri, obstala na mestu in se naslonila na vrata. »Kaj imate?« je vpra0 ala izza vrat mater, ki je gledala skozi okno in ji obraãala hrbet ter razmi0 ljala, kako bi zaãela. Franckino vpra0 anje, nestrpno, nekoliko zadirãno, je mater takoj zdramilo. Niã veã ni iskala besedi, kako bi zaãela. Zasukala se je naglo, da ji je opletlo krilo, stopila nekaj korakov proti Francki in kar bruhnilo je iz nje; pri tem je dvignila kvi0 ku desnico, iztegnila kazalec, ki je bil razkopan od dela in nekoliko upognjen: 118 PREROKOVANA BESeDA »Ti, dekliã, zarotim te tukaj pri tej bridki martri,« po- kazala je v kot, kjer je viselo ãrno, stoletje staro razpe- lo, »da mi pove0 , meni, svoji materi, ali si sama na sebi ali nisi?« Hãi je ves ãas motrila mater in ji ni umaknila pogle- da, v katerem je sijalo nekaj topega, od skrivnega trp- ljenja razbolelega. Krog ustnic se ji je zaãrtal grenak smehljaj, smehljaj obupanega obsojenca. Mati je ujela ta pogled in ta smehljaj in se 0 e huje razburila. Topotnila je z nogo, stopila 0 e dva koraka bliÏe do hãere in pono- vila vpra0 anje. Francka, ki je nezavedno izpukavala lis- tiãe drobnegaa cveta, kakor si ga je bila zataknila na vrtu, je izpustila zmeãkani cvet na tla, roke so ji omah- nile, lice prebledelo, glava ji je klonila na prsi in hripa- vo je na pol 0 epetaje odgovorila: »Nisem, mati!« Nato je sledil nekaj hipov grozoten molk. Materina dvignjena roka se je priãela tresti, dokler ni omahnila in se povesila, oãi so zrle zaprte na hãer, noge so se ji 0 ibile, ko je pretrgal molk obupen klic: »Kristus, kaj si nam storila!« Nato se je mati opotekaje sesedla za mizo, sklonila nanjo glavo in zaãela glasno jokati. Tudi Francka se je prestopila od vrat, dvignila predpasnik, skrila vanj lice in pri peãi sede tiho ihtela. Na dvori0 ãu je zaropotal voz. 119 PREROKOVANA BESeDA Golobovka se je hipoma zdramila in dvignila glavo. Posluhnila je, vstala, sklenila roke in rekla: »Oãe znori od Ïalosti in jeze.« Francka je poznala oãeta le predobro. ZbeÏala je na- glo iz hi0 e. Ko je na dvori0 ãu zagledala kruljavega Jerne- ja, hlapca, se je umirila in 0 la nazaj na vrtiãek. Zaãela je pleti. Vse objokane oãi so komaj loãile plevel od zele- njadi. »Ko bi 0 e pred oãetom prestala!« je zaãela razmi0 ljati. Kar takoj si je Ïelela 0 e tega, da bi bilo konãano. Vedela je natanko, da se izvr0 i 0 e ta veãer. Zakaj mati ni oãetu prikrila nikoli ne besedice. Golobovka je tudi pogledala na dvori0 ãe z namenom, da njemu takoj razodene vso nesreão. Ko je pa zagledala Jerneja, se je vrnila v hi0 o, sedla k mizi in zaãela pre- mi0 ljevati. In vse na 0 iroko in na dolgo razpeljano pre- mi0 ljevanje se je konãalo vedno in vedno: »Kaj poreko ljudje? O, vse bi prikrili, da ni te vojske!« DruÏina je Ïe veãerjala, ko je pri0 el Golob, ki je bil Ïi- dane volje. Sklenil je dobro kupãijo za par mladih volov. Ves zgovoren je prisedel k mizi in zajel nekatere krati. Golobovka je bila vesela, da je bil dobre volje, in se je manj bala. DruÏina se je hitro razkropila po veãerji; tudi Francka je od0 la v izbo. Golob je poiskal porcelanko, ki si jo je 120 PREROKOVANA BESeDA privo0 ãil le ob izrednih prilikah, zaãel hoditi gor in dol in iztrkaval iz nje star pepel. »Bo0 videla, to so voliãi! Povitega Ïivota, pravih kos- ti o, to bodo naredili pri nas.« »Ali so bili dragi?« »E, niã dragi! Denarja nima Cebin, sicer bi jih bil trje drÏal.« »Koliko?« »Tega ne povem danes. Jih bo0 cenila. ·e ta teden jih priÏene.« »Pa skrivaj,« je rekla Ïena malomarno, se naslonila nazaj pri peãi in vzdihnila. Golob je obstal sredi hi0 e in prenehal gibati s prsti, ki jih je drÏal v velikem mehurju, ko je tlaãil porcelanko: »Ali si ãemerna danes!« »Saj sem lahko.« »Kaj pa je?« Golob je pozorno dvignil glavo. »I, kaj? Enkrat mora0 zvedeti. âim prej, tem bolje.« [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |